Včeraj mi je ena gospa rekla:
“Vi ste lahko srečna, delate to kar radi delate in mi smo veseli, da vas imamo, ker nam toliko pomagate. Cela moja družina. Ko bi vi vedeli, kako je danes težko delati, včasih smo hodili radi v službo, danes pa ne veš več komu bi zaupal, kdo bi ti rad naškodil. Nikoli dovolj ne narediš, eh kaj bi vse razlagala! Večkrat sem žalostna in napeta.”
Odgovorila sem ji:
“Draga gospa, še kako vem, kako je in vse to sem že na žalost ali veslje dala skozi, verjetno je bilo potrebno, da sem danes lahko tukaj, kjer sem in pomagam. Včasih pogrešam klasično službo in njene prednosti, a ko se vsega spomnim, sem vesela Stvarniku, da me je dal na pot po kateri sedaj hodim. Mogoče se res ne zavedam dovolj, a bi se mogla, svoje sreče. Ni vedno lahko in včasih sem zvečer čisto izmučena, a ko pogledam vaše obraze in nasmeh na njih ter ko ugotovim, kako vam gre sedaj bolje, sem neizmerno srečna in hvaležna. Veliko od vas se vseh teh sprememb in počutja sploh ne zaveda, a jaz jih vidim. Ne vem, kaj bi bilo lahko še srečnejše? Mogoče pogled in nasmeh lasnega otroka, a žal tega ne vem, ker mi ga še Stvarnik ni namenil. Bo pa nekoč. Vse je prav in se zgodi, ko se mora! Tudi jaz sem kdaj žalostna, a se hitro premislim, nisem prišla v to življenje živeti, da bi bila nesrečna in žalostna. Prišla sem ŽIVETI ŽIVLJENJE SREČNO! Zato iščem poti, da to na koncu SEM! Marsikaj me verjetno še čaka, ko ne bo najboljše, a bom hvaležna tudi za to izkušnjo. Že danes sem nanjo pripravljena, ker vem, da mi bo Stvarnik naložil točno toliko kolikor zmorem in nič več. V to zelo verjamem! In verjamem tudi v to, da bom to popotovanje na zemlji zapustila srečna v duši, ker bom veliko dala sebi in drugim!”
Obe sva se nasmehnili in vem, da me je razumela.
Ne iščite sreče pri drugih, iščite jo v sebi. Ne iščite jo v materialnih dobrinah, temveč v dejanjih, ki jih ni mogoče kupiti, ljubezen, radost, spomini, nasmeh, dotik, poljub, itd. Bodite čimbolj odkriti do sebe, pa kaj zato, če vas bo to kdaj bolelo, nekdo pa bo to sigurno videl, razumel, ker vidi in razume vse. To je Stvarnik. Sebi in njemu moč lagati ni. Delajte to kar “morate”, za svojo dušo pa najdite nekaj kar vas umirja. Če ne gre drugače najdite kompromis.
Ne živite za druge. Ko boste v zrelih letih, tistih sivih, boste pogledali nazaj na svoje življenje in rekli: “Eh skoz sem sam delal -a in to samo za druge, kakšno življenje je bilo to?!” Nekdo pa vam bo odgovoril: “Zakaj pa ste, vi ste to izbrali”. In spet se boste vprašali, pa res, zakaj pa sem, zakaj nisem dal-a sebe na prvo mesto, zakaj nisem poslušal -a takrat svojega srca, zakaj…… .
Dragi vsi, Živite svoje Življenje, tako kot Vi mislite, da je najbolj prav. To je Vaše Življenje. Živite ga s srcem in ne morete zgrešiti! Začnite danes, nikoli ni prepozno!
Naj vam bo življenje lepo in pošiljam vam neskončno svetlobo, ljubezen in radost!
Yehi or!
ps. In veste, da je imela gospa prav, srečna sem, zdaj si bom dala umirjeno glasbo in narisala eno energijsko sliko, za eno zelo mlado dušico. :). Kaj je še lahko lepše!? 😉