MOJE JUTRANJE PREBUJANJE IN RAZMIŠLJANJE
Gledam svoj benjamin v pisarni, kako je zrasel v vseh teh letih. Počasi in mirno raste, obrača se proti svetlobi, že leta je ob meni. Nič se ne pritožuje, pa bi ga morala že malo presaditi. Pa iz Koroške ga prinesem v Ljubljano in mu paše. Kar čutim ga, kot bi mi želel povedati, rad te imam. Mogoče se mi želi zahvaliti za vso to energijo, ki jo oddajam vsak dan, pa orgoniti so povsod, dobro sem jih naredila, močni so. Tudi jaz imam rada tebe, mu sporočim čez mizo.
Od kar delam z energijami, se mi zdi, da čutim živali, rože, kot da mi želijo neki povedati. Pa nikoli ni časa zanje dovolj.
Danes pa sedim in gledam skozi okno in ga vidim. Mojo rožo. Pogled mi ostane nanj. Gledam ga. Čutim ga. Toliko življenja je v njem, jaz pa to tako malokdaj opazim. Je pa res, da se vedno, ko ga zalivam malo pogovorim z njim. Rada imam naravo. Svobodo. Široko obzorje. Tako se zlijem z njo, kot da sem eno z njo. No, saj sem.
Pomislim, zakaj mi je pogled ostal na njem. Takoj dobim odgovor.
Ob nas so ljudje, stvari, živali, rastline,…v katerih je življenje, polno topline, nam pa je že vse samoumevno. Tako je. Pa ni vse kar tako. Vsaka stvar, žival, rastlina, da o ljudeh ne govorim, si zaslužijo svoje mesto in svoje spoštovanje. Svojo ljubezen. Tudi tisti ljudje, ki niso iskreni, so agresivni itd, si zaslužijo svoje mesto, svoje spoštovanje. KDO SEM JAZ, da bi lahko sodila. Ne vem zakaj so taki, je pa njihova odločitev, njihova karma. Boli me v duši za take ljudi, a izbrali so to izkušnjo, zakaj, vedo le oni oziroma njihova duša.
Kaj lahko naredimo mi za te ljudi?
Preprosto ne sodimo jim in pošljimo jim nasmeh in ljubezen. Takšni ljudje jo še kako potrebujejo!
Verjetno smo tudi mi kdaj bili v našem večnem potovanju na podobnem mestu in potrebovali smo le ljubezen. Kdo je ne?!
Vidim stvari, ki jih raje ne bi, pa jih. Temu se ne morem in ne želim izogniti, zato prihaja v vedno večji moči. Vsake toliko se v meni začne nekakšen boj, znotraj mene ga čutim, vzame mi veliko energije in potrebujem veliko spanja. Razpoloženje mi niha. V mislih na trenutke kot blokada. Tega občutka nimam rada, a se mu ne morem izogniti, kajti tu je. Vem, da me pripravlja na nekaj novega, močnejšega. Čutim neko preobrazbo. Počutim se kot roža, ki mora spomladi, dati toliko moči, da zraste iz korenine, skozi težko zemljo, da se pokaže v vsej svoji lepoti. Preobrazba. Pa ne že spet. Kaj nisem že toliko »drugačna« in tuja za ta svet? A še več, moram dati temu svetu? Ne vem, če sem pripravljena na še več, prav zdaj. Sem?! Mogoče. Že vedo.
Na ramenih čutim težo, kot novo breme, ki mi ga želijo naložiti, v mislih, pa mi švigne, ti to zmoreš, veš da zmoreš. Oh ne, komaj sem se navadila svojega dela, mirnega okolja, spoznanja in ustaljenosti. Zdaj pa spet spremembe. No Bog, Višje vodstvo, karkoli mi že pošiljate, naj bo v najboljše in najvišje dobro tako zame kot za vse, ki mi jih pošiljate ali pa jih že imam na poti. HVALA.
In zopet pogledam okoli sebe, v stvarni svet. Vse kar me obdaja, je tu z namenom, ima svoj prostor. Z očmi se vsega dotaknem in sem hvaležna za vse to, kar imam. Tudi za vse tisto, kar imam znotraj sebe, pa zdaj ne morem objeti ali se zahvaliti, da so del mene ali so nekoč bili. Nič ni samoumevno. Vsaka stvar in vsak človek, je na moji poti z namenom ali je bil. Kot učitelj, kot učenec, kot voditelj, kot starš, kot pomoči potreben, kot ljubezni potreben, pogovora, zdravja, dela, financ itd…vse je z razlogom, kajti vsega tega sem potrebna tudi jaz. Zakaj? Za Moj višji namen. In isto je pri vas.
VSE KAR MORAMO NAREDITI JE GLEDATI S SRCEM, OČEM JE MARSIKAJ PREKRITO.
Naše srce, duša, notranji jaz, višji jaz, vodnik, karkoli že to imenujemo, vedno ve odgovore. Včasih mi stranka reče, Vlasta, rad-a bi vas vprašal-a xy, ker čutim, da se bo to zgodilo, nekaj mi tako pravi, bi vi pogledala, bo to res…. V takem primeru imam zelo lahek odgovor. Ne rabim pogledati, kajti vi že poznate odgovor, le priznati si ga morate na glas. Na koncu je vse dobro, dokler ni dobro, še ni konec. In do takrat imamo še veliko poti. Vzpenjajočih in padajočih, tako pač je življenje. Vi ste si ga izbrali. Jaz sem si ga izbrala. Vedno pa vse naredite z ljubeznijo, pa naj bo še tako boleče za vas, naj bo narejeno z ljubeznijo. NE obsojajte, ne delajte drugim zlo, danes je toliko magij, prekletstva, to ni dobro, zato jaz vsakega učim, naj bo dobro ali slabo, čez to moramo iti. Na nas pa je, kako to naredimo. V ljubezni ali hudobiji. Izberite ljubezen. Ljubezen…do česarkoli. Poti ne boste zgrešili. Ljubezen je ne.
V duši čutim umirjenost in ljubezen. Do tega stanja me je popeljal pogled na rožo benjamin in moje stvari okoli mene. Poglejte okoli sebe in znotraj sebe. Bodite hvaležni, zato kar imate ter za tisto, kar še prihaja. Še posebej za tisto, kar imate znotraj sebe. Ljubezen, zdravje, radost, žalost, karkoli…vaše je. Zahvalite se za vse to.
GLEDAJTE S SRCEM IN SLEDITE SRCU!
Delček vsega sem delila sedaj tudi z vami, tako mi je bilo rečeno.
Rada vas imam, tiste, ki vas poznam in tiste, ki ne. Vseeno mi je.
Objem ljubezni in velik nasmeh vsem!
Yehi or!
Vlasta Kraker